28.12.07
Instalacija Ljubezni
Oj,
smo undan šli v kino gledat uno-noro-uspešno-večerjo-katere-točnega-naslova-se-ne-spomnem, pa smo bili 20min pred začetkom filma že prepozni za karte, saj je bila dvorana RAZPRODANA. In kako vem, je to že druga runda predvajanja, zaradi izrednega povpraševanja baje... Vsaka čast!
No, zaradi butastega razporeda predvajanja filmov smo se odločili za ogleda drugega(!) slovenskega filma - Instalacijo ljubezni.
Moram rečt da se mi je film na trenutke kar vlekel, na splošno gledano pa je bil kar zanimiv. "Slovenski film na ameriški način" kot je rekel Bory... Začne še še dokaj normalno, potem pa se je treba hudičevo potrudit da slediš, kaj je resničnost in kaj ni... Ampak če želite res uživati v filmu je po mojem mnenju najbolje prepustiti se toku filma in samo uživati... Kaj smo videli in kaj od tega je bilo resnično, imamo čas razmišljati, potem ko smo si film ogledali, pozno v noč:) Ali karkoli boste pač počeli ;)
Če povzamem: ni mi žal, da smo si ogledali "alternativo", saj je namreč vseeno boljši kot večino "repe", ki s(m)o jo snemali v Sloveniji, zadnjih nekaj let...
OK, zdej pa delat...
Ciao
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
Hej!
Mene je film presenetil, saj je bil nad mojimi pričakovanji. Sicer res, da sem se psihično pripravila, da ga morda ne bom razumela, ker me je Borut tako prestrašil, ampak potem sem pa ful notr padla in mi je bil zanimiv.
Lp, Nives
Tut jst nism mogla verjet da so v zadnjem času naši sestavl skupi dva tako dobra filma. Upam da nista zadnja...
LP
Včeraj sem si pogledala film Inštalacija ljubezni, ki me je popolnoma očaral s svojo posebnostjo. Takih filmov v zgodovini slovenskega filma najbrž še ni bilo, saj smo vsi vajeni klasično grajene zgodbe (uvod, jedro, zaključek), pri tem filmu pa scene kar preskakujejo in na momente sem se spraševala, kje točno se stvari nadaljujejo. Klasična težava-malce odcvetela zdolgočasena bogatašinja želi popestriti svoje življenje, mož jo vara z mlajšo, sin in hčera sta vsak na svojem polu, odrasla... Zateče se k svoji ljubezni iz študentskih dni, pri tem pa se zaplete v nenavadno in kratkotrajno razmerje. Igra Bernarde Oman mi je bila na trenutke čisto mimo, me je pa navdušila z zadnjim prizorom (odigrala je osebo na robu živčnega zloma in to dokaj prepričljivo). Film priporočam vsem ljubiteljem kakovostnega in malce abstraktnega.
To je komentar Marilene....:) jst sm pa ostal odprtih ust zato so besede za kritiko ušle bohvekam....
Objavite komentar