Po potrebi kolega

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste kar naenkrat spoznali, da vam je neka oseba ful všeč, pa čeprav jo poznate že dalj časa? Tako... Kar zlepega. Tako na ekspres. Kot bi človeku zmanjkalo tal pod nogami. Voooouuuuufff... Pa človek niti ne ve kdaj, kako pa zakaj! Berete naprej... Torej se vam je že zgodilo :) Potem pa, ko človek ravno pride do takšnega spoznanja, istočasno izve tudi ta ima ta oseba fanta oz. punco?  Kako naprej? -Jaz vidim naslednje tri možnosti: a) Poskušaš pozabiti na dejstvo, da ti je oseba všeč. Se pravi, probaš pozabit vse skupi... OK, ker sem to jaz in ker je moj stari jaz strašno sramežljiv bi "po navadi" bila to MOJA opcija. Ampak ne, glede na to, kakšne spremembe doživljam zadnje čase sem se odločil, da spremenim tudi mentaliteto, s tem ciljam predvsem na to, da je treba manj razmišljat pa več govorit. Kaj te briga, kaj si drugi mislijo o izgovorjenem. Al ne? Če jim paše bojo poslušal, če jim ne, nej to povejo, bomo prešli na kej drujga. b)Pustiš življenju naj teče po svoje in upaš, da nekje, v bližnji prihodnosti, ta oseba postane znova samska in takrat poskusiš srečo. Tole bi bila neka srednja rešitev. Bolj kot ne eno samo ljubo prelaganje, ki ponavadi ne pelje nikamor, ker sej vsi vemo, da "tadobre" zelo hitro poberejo in jih ne spustijo. Ah moški... c)Vzameš eno kilo al pa dve poguma in vztrajnosti ter se spustiš v boj zanjo. No, pa še zadnja(vsaj glede na moj trenutni vidni spekter, ki pa je lahko posledično tudi malo zamegljen...), ki je po eni strani pogumna, po drugi strani pa strašno sebična(navsezadnje jo skušaš speljati nekomu tretjemu...). Tale opcija je še posebej "zaf***na"(pardon izrazu), saj mora človek doseči ne eno, kar dve stvari - ona te mora vzljubit IN vzljubit preko tistega njenega sedanjega. Kar po mojem mnenju ni lahko dosečt?? No za določene osebe, to res ne predstavlja problema, zame pa je to skor tako ko Triglav - z mislimi sm že gor, samo spravim pa se ne tja gor...(dobr no, slaba primerjava, ampak upam da razumete...)

Mislim, da rabim nasvet. -Nočem spet biti tisti, ki se ukloni in pristane tam, kjer so vse možnosti tam blizu nule. Nočem, da sma samo kolega, nočem biti tam nekje vmes! Hočem... Hočem... Hočem te! Basta! Nočem biti po potrebi kolega pa če me vrag vzame... Gregor P.S.: Ko sem tole še enkrat preletel pred klikom >>Objavi Zdaj<<> sem se sam sebi zazdel kot da sem šel 5let nazaj, v najstniška leta. Kokr bi mi hormoni še kr divjali:)