12.10.08
Kaj početi na nedeljsko popoldne?
Delam kar delam vsako nedeljo. Gledam TV in navsesplošno lenarim. Vsako nedeljo isto...
Dopoldne je prekratko, da bi kaj počel, če vstanem ob 8ih, 9ih... Popoldne je prekratko, saj po kosilu je ura že 13 in kot bi mignil je ura 20:00, čas za odhod na študentarijo.
Zato raje sedim tule, klepljem po tipkovnici(če ne to, potem pa pač po daljincu), poslušam vedre glasbene ritme, da me vsaj nekaj drži pokonci.
Nedelje so zame dolgočasne. Nedelje bi mogle imeti 36ur. Da bi imel čas in voljo kam iti, kaj videti... Tako pa ostajam tule, dokler nekaj ne pade iz neba in me vrže iz kavča...
Zavedam se, da je problem 100% v pomankanju samoinicializacije, ampak sem se odločil, da danes okrivim prekratek dan. Jebiga. Nikogar nikjer, pa se mi takale misli podijo po glavi. Heh...
Prihodnji teden bom v nedeljo nekaj počel. To je zagotovo. Ne vem še kaj, ampak se bom domislil... Če boš pa ti zraven, pa je v celoti odvisno od tebe :)
LP,
Gregor
P.S.: Če te je obvestilo po RSS, da je tule gor nova objava in si v velikem pričakovanju kliknil(a) ter našel(la) tole mizerno objavo, potem mi prosim ne zamerit - zaradi pomankanja družbe se lahko znašam samo še nad svojim blogom :|
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
4 komentarji:
Jaz recimo sem danes gledal Jesensko pripoved. Matr je to dober film.
Meni osebno so nedelje vedno prekratke. Minejo kot, da jih ne bi bilo, saj vedno najdem kaj zanimivega za počet.
Lp, Nives
Ma men pa niti niso tk slabe nedelje. Naj opišem včerajšnjo:
vstanem okrog 9h, potem spečem eno pecivo, pol kaka urca kitare, pol je blo treba počas prpravt žar (barbecue po slovensko). In če sem ga že pripravil, je bilo treba seveda še kaj gor vržt. In če se pol že kej gor vrže, je treba to še pojest. Po kosilu mal počitka zuni na soncu, pol pa še v Zagorje po en bicikl (da se bom lahk po LJ furu). In sledi spet priprava roštilja, pred tem pa še narezat kostanj, ki sem ga seveda kasneje spet gor vrgu:) In, kot sem že prej povedal, je treba to kar se gor vrže, pojest. In potem se že počasi znoči, treba je spakirat, naložt bicikl u koziko in se "počasi" odpeljati proti LJ. Pol pa še kak filmček pa dve runde FIFE proti cimru, pol pa spat. To je to :)
Men grejo pa nedelje po večini na živce. Že od srednje šole, ko je bila nedelja čas postopnega nabiranja pritiska saj je naslednji dan šola in obveznosti. (Posebej če maš slabo vest, ko si zabluzu cel vikend) Razen par kakih izjem, če se dogaja kej. Že samo ozuračje je tako turobno pa drugačno od petkovega. Ne vem, verjetno je tako vse v nas, pač tako kot si posteljemo, tako imamo. Ampak problem je ker ti že od jutra dalje nedeljo dogodki definirajo dolgočasno. Zjutraj se zbudiš, cesta prazna, čakaš na kosilo, nobene duše na spregled, če greš kavo spit kam, malo bolj zanimivo. Potem po kosilo pa kr buum, se cas ustavi in leze do večera kot polž. No res pa je tudi če je ena izmed redkih nedelj, da je aktivna, pa kar švigne mimo tebe.
Objavite komentar